Petnica

»Istraživaćka stanica Petnica« – popolnoma odbit kraj, to je najboljši opis, ki ga lahko podam.

Marca letos sem se (na pobudo in s finančno pomočjo šole) prijavil za enotedenski seminar v raziskovalnem taboru Petnica, ki leži v Srbiji, praktično sredi ničesar. Naj vam orišem teden, ki sem ga tam preživel.

Pot po Jugoslaviji

Že potovanje do Petnice je samo po sebi dogodivščina. Moja pot se je začela na železniški postaji v Ljubljani, kjer smo (poleg mene sta v Petnico potovala še dva dijaka z Gimnazije Bežigrad) se s spalnikom peljali do Beograda, nato pa smo se po nekaj urnem izletu po mestu vkrcali na avtobus za Valjevo. Po dvourni vožnji smo prispeli do zbirnega mesta, od koder so nas z avtobusom odpeljali do Petnice.

Oaza sredi praznine

Petnica je raziskovalni center, ki vključuje knjižnico (z literaturo v srbščini in angleščini), dom za spanje, učilnice, laboratorije, jedilnico, bar... Poskrbljeno je za vse, kar je potrebno za uspešno raziskovanje. S plačilom seminarja ti je zagotovljeno vse, razen ponudbe iz lokala, kjer dobiš prigrizke, pijačo, in pa – najpomembnejše – kavo; cene so super nizke (skodelica turške kave stane cca 30 c.). Okolica centra je praktično praznina, poleg polj in gozda so vidne le še nekatere individualne hiše. Vse učilnice in laboratoriji so moderno opremljeni z najnovejšimi pripomočki – to je popolno nasprotje z vsem kar vidiš na poti do Petnice, kjer se ti zdi, da se bodo hiše ravnokar porušile.

Spi, ko boš doma

Petnica ni kraj za spanje. Naj opišem enega od šestih dni, ki sem jih tam preživel. Za lažje razumevanje konteksta naj povem, da sem obiskoval seminar AST1 – astronomija 1, torej osnove astronomije (možni seminarji so tudi biologija, matematika, zgodovina in še mnogo drugih, praktično vsa področja človekovega delovanja). Ob osmih se dan začne z zajtrkom, ki traja do devetih (vstaneš lahko kadar želiš, a priporočam še skodelico kave po obroku). Od devetih do dveh so predavanja, vsako traja približno dve uri, vmes so 5-15 minutni odmori, po dogovoru. Od 14h do 15h kosilo, nato predavanja, spet z odmori po potrebi. Ta predavanja (ki so lahko tudi v naravi, kot prikaz v realnem svetu oz. terensko delo) trajajo nekje do 23.30 oz. 01.00. Seveda to še ni vse. Ob začetku seminarja dobiš nalogo, da do določenih rokov oddaš pisne sestavke, ki razlagajo določen fenomen. Gradivo za raziskavo dobiš v knjižnici ali pa na internetu (do njega lahko dostopaš tudi v računalniški učilnici). A ker si cel dan zaposlen, ti čas za delo ostane le ponoči, tako da smo hodili spat okoli 3h, 4h zjutraj…

Moram pa poudariti, da je bil to seminar, na katerem je bil glavni cilj dobiti teoretične osnove za vsa nadaljnja raziskovanja in to je glavni razlog, da smo imeli veliko predavanj in malo prostega časa. Druge vrste seminarjev nekatera teoretična predavanja nadomestijo s prakso.

Jezik prejšnje generacije

Morda največja past predstavitve Petnice je njen 'mednarodni' vidik. Vse pisne sestavke - tako kot prijavnico – lahko oddaš v kateremkoli jeziku, naj bo to slovenščina, angleščina ali srbščina. A priporočam vam, da vsaj nekoliko obnovite svoje znanje srbščine en teden pred taborom, saj je velika večina sošolcev Srbov, poleg tega da vsa predavanja potekajo v jeziku naših južnih sosedov (Srbi bi bili nad to pripombo globoko užaljeni).

Vedno nekdo ve več od tebe

Organizacija pouka je takšna: nekatera predavanja pripravijo študenti fizike (se pravi, da so le nekaj let starejši od učencev), matematike oz. astronomije, spet druga pripravijo doktorji znanosti, inženirji in ostali gostje, ki so se pripravljeni odzvati povabilu »Petnice«.

Če se vam je prej zdelo, da je z mano nekaj narobe, ker sem hodil spat tako zgodaj(!) in spal tako malo, naj vam povem, da ob taki uri nihče v Petnici ne spi. Tudi sredi noči lahko poiščeš kateregakoli profesorja in ga prosiš za nasvet ali pomoč, saj so skoraj zagotovo vsi budni. Kako je to mogoče, da nihče ne spi, a vsi funkcionirajo normalno? Petnica živi od kave in energijskih pijač. Brez kafiča poleg jedilnice Petnica ne bi obstajala, o tem sem prepričan. Ob 23h se zapre, zato takrat vsak popije svojo zadnjo skodelico kave za to noč.

Nek večer sem moral zagovarjati svoje napisano delo in se pogovarjati o sebi in svojih načrtih za prihodnost s celotnim timom fizikov, kar je nadvse stresna situacija, čeprav so vsi super fantje in punce. Ta zagovor se je začel okoli treh ponoči in trajal slabe pol ure. Nato sem se sprehodil do naše učilnice, kjer sem srečal dva sošolca. Na hitro povedano, do petih zjutraj smo po tabli pisali decimalke števila pi in razne zabavne matematične trike.

Konec tabora ni enako konec tedna

Naloge se ne končajo, ko se konča tabor – preko maila so še po taboru vedno dosegljivi vsi predavatelji in pomočniki, ki so veseli, da lahko pomagajo. Po našem taboru smo na primer dobili še dve nalogi – ena je bila seminarska na temo po izbiri, druga pa bolj računskega tipa, da smo obnovili znanje, ki smo ga dobili tekom seminarja.

Sem bil navdušen nad Petnico? – Sklepajte sami.

Kristjan Kostelec