Srečanje z Andrejem Rozmanom - Rozo ob kulturnem prazniku
V petek 5.2.2010 smo imeli na Gimnaziji Vič kulturni maraton. Na Prešernovi proslavi so nastopil dijaki 2. in 3. letnika s svojimi izvirnimi pogledi na Prešerna, pa tudi zanimivimi interpretacijami in dramatizacijo. Luka Ivartnik je napravil animacijo Prešerna s 1000-tolarskega bankovca, Gašper in Živa iz 3.e sta pripravila avtorsko glasbeno točko, nastopili pa so še: Andrej Pervanje, Martin Pevec, Peter Kuntarič, ki je prispeval dramatizacijo, Julija Jelušič, Rok Timotej, Drejc Dolinar, Ellen Malovrh ter Zala Štritof in Mateja Gladek. Tema obeh predstav pa je bila Navdih. Proslava je bila za 180 dijakov v telovadnici.
Med odmorom je nastopila Šil-a s svojo interpretacijo Krsta pri Savici.
Ob 11. uri pa je imel svoj nastop letošnji nagarjenec Prešernovega sklada Anrej Rozman Roza. Program je povezovala prof. Jana Ozimek. Prireditev je bila v šolski telovadnici, ki je sprejela 180 željnih poslušalcev.
Andrej Rozman-Roza sicer pesnik, pisatelj, igralec, prevajalec, je dobitnik nagrad Zlata ptica, Staneta Severja, Levstikove, Ježkove ter Župančičeve nagrade, letos pa tudi nagrade Prešernovega sklada. Najprej se nam je predstavil s svojimi zgodnjimi pesmimi še iz gimnazijskih časov, nato pa tudi mitološkimi, npr. Lepa Vida in drugimi. Pokazal nam je, da je lahko slovenska pesniška zakladnica tudi hudomušna, saj smo poleg izvirnosti in aktualnosti lahko opazovali tudi njegov igralski talent.. Izdal je več pesniških zbirk: Nasmeh pod solzami, Cvetnik slovenske parodije, Hamlet, Brucka v Ljubljani, SMS poezija, črvive pesmi. Pripovedoval nam je tudi o svojem odnosu do Koseskega, do literature nasploh, do jezika, ki je živ organizem in se ves čas spreminja. Naloga avtorja je, da uporablja živ jezik in ne samo tak, ki ga uče slovničarji. Pravi, da je močnejši v jeziku kot v zgodbi, zato velikokrat vzame že znano predlogo, ki jo po svoje aktualizira. Tak je Tartif, Janko in Metka, tudi pop rock opera Neron, za katero je napisal libreto.
Rozman Roza je začetnik imrovizacijskega gledališča, bil je vodja alternativnega gledališča Ane Monro, sedaj pa vodi najmanjše gledališče v Sloveniji-Rozinteater. Dogovorili smo se, da si bomo drugo leto ogledali njegovo predstavo Passion de Presheren.