Zasnova metodologije monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji

Projekt vodi Nacionalni inštitut za biologijo (NIB). Letos smo med prvimi v Evropi začeli s pilotnim monitoringom divjih čebel. Monitoring poteka na petih območjih in sicer v Notranjskem regijskem parku, na Ljubljanskem barju, na Kranjsko-Sorškem polju, Celjskem in v Ljubljani. Na vsakem območju je 10 vzorčnih mest, eno je tudi na vrtu Gimnazije Vič. Popisovalec je mladi raziskovalec na NIB Rok Šturm, mladi raziskovalec / PhD Student, Nacionalni inštitut za biologijo.

Bomo prva gimnazija v Sloveniji, ki bo vedela, koliko vrst čebel ima na vrtu. V jeseni 2020 bodo zbrani prvi rezultati, ki jih bodo sodelavci predstavili tudi našim dijakom. V navezavi na projekt bodo dijaki lahko opravili tudi samostojno terensko raziskovalno delo.

Letos smo med prvimi v Evropi začeli s pilotnim monitoringom divjih čebel. Monitoring poteka na petih območjih in sicer v Notranjskem regijskem parku, na Ljubljanskem barju, na Kranjsko-Sorškem polju, Celjskem in v Ljubljani. Na vsakem območju je 10 vzorčnih mest, eno je tudi na vrtu Gimnazije Vič.

Ljubljano smo izbrali kot primer urbanega okolja. Mesta so namreč danes pomemben življenjski prostor opraševalcev. V njih namreč pogosto najdejo več hrane in primernih mest za gnezdenje kot na (intenzivnih) kmetijskih površinah.

Monitoring poteka s pomočjo petih različnih pasti, ki opraševalce privabljajo z barvo. Nameščene na posebnih stojalih. Privabljajo samo z barvo in ne z vonjavami, tako da ulov ni velik. Da je vpliv še manjši, so pasti postavljene samo štiri dni na mesec. Opraševalce moramo ujeti zato, ker jih lahko do vrste določimo samo v laboratoriju (pod stereo mikroskopom).

Zakaj je monitoring oziroma sistematično zbiranje podatkov pomembno? V Sloveniji je bilo doslej najdenih 571 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark). Vemo torej, katere vrste so bile doslej najdene pri nas, ne vemo pa, kaj se z njimi dogaja (kako se spreminja njihovo število). Kar nekaj vrst je verjetno že izumrlo, pa tega niti nismo opazili. Podatki so potrebni tudi za pripravo ustreznih ukrepov varovanja in spremljanje učinkovitosti le-teh.

Monitoring poteka v okviru raziskovalnega projekta, ki ga vodimo na Nacionalnem inštitutu za biologijo in bo prispeval nepogrešljivo znanje o stanju populacij divjih opraševalcev v Sloveniji. O rezultatih vas bomo vsako leto obvestili.

Več o raziskavah opraševalcev na Nacionalnem inštitutu za biologijo: http://www.nib.si/projektinib?view=project&id=324<7

doc. dr. Danilo Bevk
Strokovno-raziskovalni sodelavec / Research Associate
Nacionalni inštitut za biologijo / National Institute of Biology
Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov
Department of Organisms and Ecosystems Research
Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenia

Sonja Artač
Koordinatorica na Gimnaziji Vič