Izmenjava s Španijo 2009/10
Skupina štirinajstih nadebudnežev iz 2.c, 2.e in 3.a se je v sredo, 21.10., zbudila že zelo zgodaj,. Ko smo družno prizehali na Dolgi most ob dogovorjeni 5.00 zjutraj, počakali zamudnike in prešteli vse prisotne (in ne nujno prisebne), smo odrinili na pot. Vožnja do letališča v Benetkah je minila večinoma v spanju vseh udeležencev, z izjemo zadnje vrste, kamor spanec v večini ni preveč posegal.
Po prispetju na letališče so nam naša srca začela biti v precej hitrejšem ritmu. Bili smo namreč malo pred tem, da spoznamo čare prepakiranja. Izziv smo uspešno prestali, malo počakali, nato pa odleteli proti… Londonu. Ni bilo direktnega leta in tako smo na londonskem letališču malce počivali in nekateri celo odspali tistih 6 ur. No, ni nam bilo preveč hudo, saj smo se tolažili z nakupovalnimi obveznostmi; pot nas je vodila od knjig pa vse tja do spominkov. Čas nam je krajšal tudi tarok.
Vkrcali smo se na letalo proti Bilbau in po 2 urah tudi uradno stopili na špansko zemljo. Prišli so nas iskat "naši Španci"in po pozdravljanju smo se z avtobusom odpeljali do Beasaina, kraja, v katerem nas je večina stanovala naslednjih 7 dni. Od tu naprej se zgodbe razlikujejo, večini pa nam je skupno, da smo pozdravili še ostale družinske člane, predali darila družinam in se utrujeni odpravili spat.
Naslednji dan smo se zbrali v šoli, se razdelili v skupine (Čehi in njihovi pari so bili že razdeljeni) in delali na projektih, v katerih smo predstavljali naše kulture - slovensko, baskovsko/špansko, češko. Skupine so bile mešane, tako po spolu, kot po parih in državi. Vsaka je delala na svojem področju, kot so : šport, moda, folklora, hrana, konci tedna, turistika, glasba ... Popoldne smo šli na sprejem v mestno hišo Ordizie, kjer nas je sprejela županja. Po sprejemu je prišel čas za obvezno skupinsko fotografiranje. Ena od posnetih fotografij se je kasneje znašla v krajevnem časopisu. Po uradnem delu smo se odpravili na potep po Ordizii.
Naslednji dan smo obiskali Pamplono ali po baskovsko Iruño, ki je znana predvsem po prazniku San Fermines. Mesto smo si ogledali v skupinah, med prostim časom pa je vsak po svoje spoznal utrip mesta (beri: šoping :D).
Sobota in nedelja dopoldne sta bila dneva, ki smo ju preživeli z družinami. V nedeljo popoldne smo odšli v Donostio (špansko San Sebastian) v gledališče, kjer smo si ogledali muzikal Lepotica in zver.
Prišel je zopet ponedeljek in zjutraj smo v šoli najprej zaključevali predstavitve kultur, kasneje pa je sledila rekreacija. Poizkusili smo se v tradicionalnih baskovskih igrah in dekleta se moramo pohvaliti z zmago v vlečenju vrvi, kjer smo premagale Čehinje, ki so tekmo vzele precej bolj resno kot me. Proti večeru smo skupini španskih staršev predstavili naše projekte o kulturi, na koncu pa smo svojim parom še predali značke s slovenskimi znaki, ki so jih vsi ponosno nosili.
V torek smo se poslovili od Čehov in nato izkoristili prosti čas v Bilbau. Dekleta smo bila najbolj navdušena nad trgovino Desigual, komentar fantov na to pa je bilo le zavijanje z očmi. :) Zvečer smo, tako kot pravzaprav vsak večer, preživeli v barčkih, kjer smo igrali baskovski "nacionalni šport": namizni nogomet ali futbolin.
Nato pa je prišla sreda, kar je pomenilo, da se moramo vrniti nazaj v Slovenijo. Slovo od naših parov je bilo polno mahanja in depresije. Odpeljali smo se do Santanderja, od tam pa po nekaj urah odleteli v Italijo. Čas na letališču smo si krajšali z igranjem kitare in skupinskim piknikom. Tam pa so se začele tudi partije taroka, ki so potem trajale od Santanderja skozi polet, vožnjo z avtobusom pa vse do Dolgega mostu, kjer pa se je naša izmenjava tudi končala. Po uradnih podatkih naj bi bil tarokerski maraton dolg kar okoli 10 ur s čimer upamo, da se bomo zapisali v knjigo rekordov :D.
Domov smo vsi prišli polni pozitivnih vtisov, in nekateri celo odločeni, da se čim prej spet vrnemo.
Napisale: Helena Šneberger, Jerca Meglič in Alja Špicar 2.e