Izmenjava z Madžarsko

Budimpešta 19. 4. 2010

Slovenske ceste so razkopane, zato smo se malo dalje zadržali na njih, po prestopu meje pa je šlo vse gladko. Pred Budimpešto nas je dočakal oblak vulkanskega pepela in nas malo posul z dežjem, a se je do mesta že zvedrilo. Na šoli so nas težko pričakovali (nikjer nikogar), ko smo se končno našli je sledilo veselo srečanje. Po dobri madžarski navadi seveda spet z veliko hrane (ki smo jo imeli še s seboj, saj so nas naši kuharji – hvala – dobro opremili za pot.) Nato smo se razšli – vsak na svoj (novi) dom, kjer nas je spet čakala – hrana: Gostitelji – tako dijaki kot njihovi starši so izredno prijazni in gostoljubni, le težko se je pogovarjati, saj je njihovo znanje angleščine bolj šibko. Dobro, da imamo roke in noge, nekaj pa je gotovo – lačni ne bomo.

Budimpešta 20.4.2010 – šola

Pustili so nam, da se malo odpočijemo, sestali smo se ob 9. uri v šoli. Šola je zanimiva od kleti do podstrešja, kot neka mala Bradavičarka. Najbolj nam je vseč bife v kleti, kjer prodajajo vsakovrstno hrano (spet) in dobro kavico (200 forintov). Tudi pri nas bi lahko imeli tak bife … Sicer pa je šola zanimiva tudi s strani programa, ki ga izvajajo. Ta je drugačen kot na drugih, državnih šolah, za šolanje na tej šoli je potrebno plašilo. Vpisani dijaki se lahko udejstvujejo predvsem bolj v umetniških dejavnostih, videli smo nekaj zanimivih filmov, ki so jih posneli v enem od njihovih umetniških festivalov. Imajo tudi zanimive športne dejavnosti – ravnokar so se vrnili s kolesarskega vikenda – kolesarili so do Blatnega jezera, tam preživeli dva dni in odkolesarili nazaj (če pogledamo po zemljevidu, je do tja kakih 100 km). Več o šoli najdete na njihovi spletni strani: www.poli.hu. Torej, dobili smo se zjutraj v šoli in izmenjali vtise. Po kratki predstavitvi mesta in šole s strani dijakov (pridružil se nam je eden od udeležencev lanske izmenjave, ki je bil ze pri nas) smo se lotili dela. Že prej smo v obeh skupinah zbrali vprašanja, ki se nanašajo na življenje naših staršev in starih staršev v prejšnjem (socialisticnem) režimu. Zdaj smo v mešanih skupinicah sestavili anketne vprašalnike in z njimi odšli anketirat. Naše “žrtve” so bili predvsem učitelji na šoli, povprašali pa smo tudi nekaj mimoidočih. Spraševali so jih pravzaprav naši gostitelji v madžarščini, nato pa smo skupaj prevedli odgovore. Enako bomo naredili tudi na drugem delu izmenjave, v Sloveniji, potem pa bomo ugotovitve primerjali med seboj. Po kosilu v šoli smo se odpravili na ogled najlepših predelov Budimpešte – Gradu, Matjaževe cerkve in starega predela mesta z galerijami in umetniškimi trgovinicami. Dijaki smo nato sami (v mešanih skupinah) raziskovali različne predele mesta, s pomočjo zemljevida in nalog, ki jih je pripravila gostiteljica Edina. Nekatere so bile prav zakomplicirane, saj tudi naši madžarski gostitelji niso poznali odgovorov. Smo se pa dobro znašli – pomagal nam je vsevedni Google. Zborno mesto, kjer smo poročali o opravljenih nalogah, je bilo na Margaretinem otoku. To je velik otok sredi Donave, s prekrasnim parkom in vsemi mogočimi možnostmi za športno (tek, kolesarjenje, atletika, bazen …), kulturno (koncerti, …) in zabavno udejstvovanje. No, mi smo tam samo uživali, nekateri smo si ogledali še razvaline srednjeveškega samostana in mali živalski vrt. Večer smo preživeli v družbi novih prijateljev, življenje z njimi se odvija vsak dan bolj zabavno.

Budimpešta 21.4.2010

Kot rečeno smo danes pri pouku, kaj in kako smo se učili pa pri naslednjem javljanju. Popoldne nas čaka spet raziskovanje mesta (tokrat bo mogoče malo več časa za kakšen nakup – tržnica s papričicami …). Zvečer smo se odpravili v kino. Ogledali smo si dve uri dolg dokumentarec o slavnem madžarskem nogometašu Ferencu Puskasu. Na srečo je bil vezni tekst angleški, pa tudi angleške podnapise je imel. Ni bil ravno akcijski film, smo pa preko življenjske zgodbe nogometaša spoznali polpreteklo madžarsko zgodovino, kar je tudi vodilna tema našega projekta izmenjave. Smo pa bili navdušeni nad kinematografom, majhna dvorana z oblazinjenimi sedeži, v preddverju pa prijetna kavarnica, vse kaj drugega kot naš Kolosej! Kar kulturno smo se počutili!

Budimpešta 22.4.2010

Danes dopoldne pa smo v Ability centru spoznavali, kakšen je svet ljudi,ki nimajo takšne sreče kot jo imamo sami. V popolnoma črni sobi smo iskali predmete s prizorišča zločina, sporazumevali smo se z govorico gluhih, napisali smo svoje ime v Braillovi pisavi ter se preiskusili v vožnji z invalidskimi vozički. Kako smo bili pri tem uspešni, si lahko ogledate na slikah! Izkoristili smo še zadnje trenutke za nakupe in poiskušnjo madžarskih specialitet (ali pa pic in hamburgerjev). Počasi pa se spet odpravljamo v šolo, kjer bomo imeli poslovilno zabavo ob kuhanju golaža (ali bomo kurili žar, tega še ne vemo). Ker je danes dan zemlje, je zvčer v mestnem parku koncert. Upamo, da se ga bomo lahko udeležili! Tole je najbrž naše zadnje javljanje. Jutri praznuje šola gostiteljev rojstni dan, ki pa ga bomo počastili le s kratkim obiskom, saj že ob devetih prihaja po nas avtobus! Torej še zadnje pozdrave iz Budimpešte!