Izmenjava z Belgijo

Naše potovanje v Belgijo se je pričelo že zelo zgodaj zjutraj 7. marca 2022. Vsi zaspani, a polni pričakovanj in navdušenja, smo se zbrali pred Gimnazijo Vič. Najprej smo se s kombijem odpeljali do Trsta, kjer nas je čakal naš prvi polet z letalom. Prestopali smo v Rimu, kjer nas je čakal malo daljši let do Belgije. Po pristanku smo se odpeljali z vlakom do glavnega mesta Belgije, Bruslja. Prvi vtisi Bruslja so nas popolnoma navdušili. Ogledali smo si Evropski parlament in bližnjo katedralo, ter seveda se nismo mogli upreti vafljem, ki so krasili stojnice in nakupom že prvih spominkov, ki jih je bilo v majhnih trgovinicah polno. Naslednje postajališče je bil Maldegem. Manjše mesto, kjer smo bili nastanjeni in se je nahajala naša gostujoča šola. Že na avtobusu smo občudovali dolga polja in majhne podeželske hiške, občutek domačnosti pa je bil v samem Maldegemu še toliko večji. Ob prihodu smo se takoj nastanili v hostlu, saj je bil že čas za večerjo. Hostel je bil zelo prijeten, sobe lepe in prostorne in tudi večerja je bila zelo okusna. Po večerji smo se pred spanjem še malo podružili v skupni sobi oz. igralnici, kjer smo tudi spoznali dijakinje iz Španije.

Drugi dan nas je čakal ogled šole v Maldegemu. Dijaki so nam razkazali šolo in povedali nekaj o njenem delovanju in njihovem vsakdanjiku. Po malici, ki so nam jo skrbno pripravili v šoli, smo se z avtobusom odpeljali v Brugge, ki je prav tako znan kot Benetke severa, zaradi dolgih kanalov, ki so prevozni s čolni. Ogledali smo si mesto, ki je prav zaradi arhitekture, tako kot celotna Flandrijska regija, polna opečnatih fasad in pročelij. Seveda pa smo tudi mi odšli na vožnjo s čolnom, kjer smo dobili še lepši ogled mesta. Voznik nam je povedal nekaj o zgodovini mesta in njegovih značilnostih. Tudi tukaj se nismo mogli upreti vafljem in belgijskemu krompirčku, preden smo nadaljevali pot nazaj v Maldegem. Po večerji, smo se spoznali še z dijaki iz Poljske in se skupaj s Špankami igrali družabne igre, ter spoznavali tudi njihov način življenja.

Tretji dan je sledilo kolesarjenje. Poučna pot s krajšimi postanki za ogled in razlago nas je peljala celo do Nizozemske. Po poti smo sledili vodi oz. rekam. Naučili smo se, da Belgija nima veliko potenciala za hidroelektrarne zaradi ravnega reliefa. A kljub temu, so nas ravna polja, ki smo jih občudovali med kolesarjenjem, navdušila. Po končanem kolesarskem izletu, smo se vrnili na šolo, kjer smo najprej poslušali predstavitve profesorjev in nekaterih gostov iz fakultet, ki so nam predstavili projekte, pri katerih šola sodeluje, nato pa so nam domači dijaki pripravili zabavne igre. Tudi večerjo so nam pripravili dijaki pri pouku kuhanja. Po večerji smo imeli še kratek kviz o splošnem poznavanju Belgije, Maldegema in predvsem Flandrijske regije.

Četrti dan smo se odpravili v Ostende, kjer so nas toplo sprejeli v tamkajšnji pomorski šoli. Pripravili so nam ogled šole, ter ogled njihove barke, kjer so nam demonstriralo postopek, ki se izvaja v primeru zasilnega izkrcavanja. Tudi naši pogumni dijaki so se preizkusili v tem. Na ogledu šole smo izvedeli veliko o njeni zgodovini in razvoju ter da tudi danes nudijo dom veliko otrokom, ki prihajajo iz revnejših družin ali pa živijo v težki družinski situaciji. Po kosilu, smo se odpravili na lov za smetmi po obali in se tako naučili o pomembnosti ločevanja in pravilnega razvrščanja smeti. Tradicionalno belgijsko večerjo smo imeli v restavraciji v Maldegemu, kjer so se nam pridružili tako dijaki in profesorji iz Španije, Poljske in tudi Belgije.

Zadnji dan smo preživeli v Gentu, ki je znano kot študentsko mesto, saj je polno univerz. Tudi mi smo si ogledali eno izmed teh univerz, kjer smo lahko gledali skozi popolnoma mehanični teleskop in sodelovali v kvizu o okolju in onesnaževanju zraka. Nato smo odšli na kosilo, kjer smo se spet družili z dijaki iz drugih šol. Po kosilu pa smo si še na hitro pogledali mesto, pred odhodom nazaj domov. Sledila sta le še dva leta, iz Bruslja preko Rima do Trsta in kasnejša pot do Ljubljane, kamor smo vsi prispeli živi in zdravi.

Zahvaljujemo se prof. Mozer za odlično organizacijo, vodenje in povezovanje ter prof. Mariniču za nepozabno spremstvo.