Mednarodni dan strpnosti – stop obrekovanju

»Veliki umi razpravljajo o idejah.
Povprečni umi razpravljajo o dogodkih.
Šibki umi razpravljajo o ljudeh.«
Sokrat

16. novembra 1995 je Generalna konferenca UNESCA sprejela DEKLARACIJO O NAČELIH STRPNOSTI ter z njo pozvala članice Združenih narodov k obeleževanju mednarodnega dne strpnosti. Od sprejetja deklaracije je preteklo več kot 20. let, a srečujemo se z enako mero nestrpnosti, kot takrat. Oblike nestrpnosti so morda manj očitne, a zato nič manj zaskrbljujoče.

Na Gimnaziji Vič smo tudi letos obeležili mednarodni dan strpnosti. Sporočilo letošnje akcije ob mednarodnem dnevu strpnosti je, da mora vsakdo izmed nas pomisliti na posledice, ki jih povzroči obrekovanje, kot ena od najpogostejših in morda najmanj zavedajočih se oblik nestrpnosti.

Dijaki UNESCO kluba so v prvih in drugih letnikih vodili pogovore na temo Obrekovanje, dijaki so nato kot del sodelovanja v projektu Društva Eksena »Stop obrekovanju« pisali svoja razmišljanja o obrekovanju in o svojih osebnih izkušnjah.

Dijake in profesorje smo presenetili z obrekljivimi napisi na stopnišču, ki so tako pri profesorjih kot dijakih vzbudili zgražanje, nerazumevanje in presenečenje, kar kaže na dobro osveščenost in netolerantnost do obrekovanja pri njih. Postopoma smo skozi cel teden podobi na stopnišču dodajali sporočila, dijake in profesorje informirali o znanih Sokratovih filtrih, deklaraciji o strpnosti, slovenski zakonodaji glede obrekovanja, pa tudi o preprosti definiciji obrekovanja kot obliki nestrpnosti številka 1.

Z dogajanjem smo dijake in profesorje osveščali, jih izobraževali, s provokacijo pa vzbudili zanimanje za problem nestrpnosti v družbi, ki se kaže skozi obrekovanje.

Zavedati se moramo, da je obrekovanje oblika socialnega nasilja, da uničuje odnose, ruši zaupanje, degradira človeka in spodbuja sovraštvo. Obrekovanje kreira družbo, ki je zahrbtna, škodoželjna in destruktivna. Zato mora vsak od nas premisliti in reči Stop obrekovanju.

Za UNESCO klub zapisala Tadeja Rudolf Vahtar