3. december - Dan oseb s posebnimi potrebami

»VSI SE MI SMEJIJO, KER SEM DRUGAČEN, JAZ PA SE JIM SMEJIM, KER SO VSI ENAKI.«

Združeni narodi so leta 1992 določili 3. december kot Mednarodni dan oseb s posebnimi potrebami z namenom, da bi ozavestili položaj oseb s posebnimi potrebami v vseh vidikih političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja. Letošnja tema mednarodnega dne je Opolnomočenje oseb s posebnimi potrebami ter zagotavljanje inkluzije in enakopravnosti.

Na dan oseb s posebnimi potrebami je gostja ga. Karmen Kopušar, tolmačica slovenskega znakovnega jezika, za naše dijake izvedla predavanje o življenju gluhih in naglušnih oseb ter delavnico znakovnega jezika. Zanimivo predavanje (obogateno z osebnimi izkušnjami) o zgodovini uveljavljanja znakovnega jezika in neverjetnem nerazumevanju potreb gluhih in naglušnih oseb vse do obdobja zadnjih dvajsetih let, je dijakom in profesorjem porodilo vrsto vprašanj o temeljnih človekovih pravicah, ko gre za osebe s posebnimi potrebami. Predavateljica nam je realistično in sočutno predstavila težave, s katerimi se kljub spremenjeni slovenski zakonodaji danes srečujejo gluhi in naglušni, hkrati pa poklic tolmača znakovnega jezika, šolanje in možnosti zaposlitve.

V drugem delu srečanja smo se poskušali naučiti nekaj osnovnih kretenj, razmislili smo o naših naravnih kretnjah, ki nam v veliki meri pomagajo v vsakdanji komunikaciji (gluhim pa komunikacija s kretnjami do leta 2002 ni bila dovoljena) ter s predavateljico spregovorili o naših osebnih izkušnjah v svetu gluhih.

Za UNESCO klub zapisala Tadeja Rudolf Vahtar