ACSL 2014
Na All-star tekmovanju, v katerega se prebijejo le najboljše ekipe iz celega sveta, je Gimnazija Vič zasedla v svoji kategoriji 8. mesto od 48 začetno prijavljenih ekip. Tekmovanje je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega, kjer vsak tekmovalec zase odpiše teoretični test iz vnaprej poznanih snovi, in praktičnega, kjer člani ekipe skupinsko programirajo na enem samem računalniku. Več o tekmovanju si lahko preberete na www.acsl.org.
Poleg tega na tekmovanju nagradijo tekmovalce, ki so na predtekmovanju dosegli vse možne točke, ter tekmovalce, ki so dosegli visoko število točk na teoretičnem delu tekmovanja. Luka Kolar je dobil nagrado za vse točke v predtekmovanju in za visoko število točk na teoretičnem delu, Bor Brecelj pa si je zaslužil nagrado za visoko število točk na teoretičnem delu. Ekipa je bila v svoji kategoriji (Intermediate 3) na osmem mestu od 16 ekip, ki so bile povabljene na All-star tekmovanje in od 48 ekip, ki so bile na začetku prijavljene. Prvo mesto v tej kategoriji je zasedla Škofijska klasična gimnazija, prav tako so bile v drugih kategorijah na prvih mestih večinoma evropske šole iz Hrvaške in Romunije.1. dan
Danes je ekipa uspešno prepotovala pot iz Trsta do Denverja v spoštljivih 29 urah. Zanimive stvari so se začele dogajati že na letališču v Trstu, ko smo kot vzorni državljani želeli prijaviti vredne stvari, ki jih nosimo s seboj, a italijanski cariniki tega koncepta niso ravno najbolje razumeli in so nam zagotovili, da nas ne bodo ocarinili, če priletimo nazaj na isto letališče.
Pot do Münchna je potekala gladko, dobili smo celo internet, da smo se lahko prvič oglasili. Tudi čezocenaski let je bil brez težav, razen tega, da je bil dolg 11 ur. Prispeli smo kar 40 minut pred predvidenim pristankom in bili pomirjeni saj imamo na voljo dve uri da zamenjamo let. Oh, kako smo dvomili v počasnost ameriških uradnikov, carinikov in varnostnikov. Vsi pregledi in registracije so trajale precej več kot dve uri, tako da smo zamudili let in v nemilosti čakali na morebitne proste sedeže na naslednjih letih iz Hustona v Denver. Posrečilo se nam je v drugo, po štirih urah, ko smo le prifrčali v Denver in najeli avto ter se nastanili v hotelu in se utrujeno odpravili na dolgo pričakovani in zasluženi počitek.
2. dan
Po zajtrku, ki je bil nasičen z vaflji, smo se odpravili v Colorado Springs na ogled znamenitih vrtov Garden of the Gods. Po občudovanju in kratkem pohodu ter plezanju po skalah smo (na ponavljajočo izraženo željo večine) odšli v KFC na vedro piščanca. Po kosilu smo se počutili močne in sposobne in smo se odpravili v Red Rock Canyon, kjer smo imali daljši sprehod in ponovno kratko vajo iz plezanja. Skozi gnečo smo se prebili nazaj v Denver, se preoblekli in prispeli k častnemu slovenskemu konzulu države Kolorado, ki nas je predhodno povabil na večerjo in klepet. Od vračanju v hotel smo si ogledali še nočni Denver okrašen z lučkami.
3. dan
Današnji dan je bil namenjen vaji in nakupovanju. Zjutraj smo se pripravljali na tekmovanje in ponovili polovico celotne teorije potrebne za tekmovanje, nato pa smo se za sprostitev odpravili v outlet trgovine, kjer smo nekaj ur uživali v sprehajanju po trgovinah in ogledovanju oblek ter ostalih zanimivih artiklov. Med drugim je Borovo budno oko zapazilo tudi dolgo iskano pijačo Leninade, ki smo jo z veseljem kupili. Nato smo obiskali še Walmart, kjer smo nakupili zabavne majice in večje količine bonbonov ter našo večerjo. Popoldne smo ponovili še drug del teorije, si skuhali večerjo in uživali v drugih sadovih naših nakupov.
4. dan
Današnji dan je bil vremensko zelo raznolik. Zjutraj smo se odpravili na najvišjo lokalno goro, Mt. Evans, na katero je možno priti z avtom in ki slovi po najvišje ležeči asfaltirani cesti v Severni Ameriki. Z avtom smo se odpeljali na 3200m nadmorske višine in se malo igrali v snegu. Na našo žalost smo ugotovili, da je cesta na vrh gore zaprta in tega nobeno moledovanje ni bilo zmožno spremeniti. Vendar nas to ni ustavilo in smo se nekaj sto metrov višje povzpeli še sami, nato pa smo se zaradi bližajoče nevihte obrnili in se odpravili nazaj. Sončno vreme se je spremenilo v snežni metež, ki se je, ko smo se dovolj spustili, spremenil v naliv. Obiskali smo se bižnji grob Buffalo Billa in se za kosilo okrepčali z bizonjim mesom. Pogledali smo si še bližnji amfiteater, kjer smo ujeli še zadnje minute proslave ob zaključku neke srednje šole. Popoldne smo se odpravili se v mestno jedro, kamor smo se trudoma prebili zaradi popoldnaske gneče. Ogledali smo si glavne stavbe v mestu in osrednjo ulico ter nekaj stadionov in se po mnogo prehojenih kilometrih v večernih urah vrnili domov.
5. dan
Današnji dan je bil v znamenju priprav. Dopoldne smo se pridno pripravljali, v apartmaju smo pojedli kosilo, popoldne smo se za sprostitev odpravili v Best Buy, kjer smo nakupili vso elektroniko, ki smo si jo želeli. Nato smo se odšli prijaviti na tekmovanje in si ogledali šolo, kjer bo potekalo. Zvecer smo še na hitro ponovili snov in si nabrali samozavesti pred tekmovanjem ter se odpravili na zgodnji počitek.
6. dan
Današnji dan je potekal v duhu tekmovanja. Že ob devetih zjutraj se je tekmovanje otvorilo s praktičnim delom, medtem pa sta mentorja pazila in ocenjevala druge tekmovalce. Sledila sta kosilo in teoretični del. Naša ekipa je dosegla odlično 8. mesto od 48 ekip v naši kategoriji. Po podelitvi nagrad smo odšli na večerjo in se napotili proti hotelu.
7. dan
Današnji dan je bil namenjen potovanju domov. Zjutraj smo se odpravili na letališče, kjer smo na srečo dobili sedeže na letalu (letalska družba je namreč prodala več kart kot je bilo sedežev in ponujala tudi do 600$ da zapustiš letalo). Na poti iz ZDA nismo imeli prav veliko težav, nobenih mejnih kontrol ali varnostnih pregledov, tako da smo uspeli tako v Chicagu kot v Münchnu zelo hitro zamenjati letalo, enkrat naj je uspelo celo v 15 minutah. Popolnoma po urniku smo prispeli v Trst in v Ljubljano in se odpravili vsak k sebi domov.