Nemogoči stavki

Zanimivosti iz testov

V uniji so vsi elementi, s katerimi delamo.
Unija je odnos med množicama, pri katerem obe množici združita svoje elemente.
Unija dveh množic je množica takrat, ko je neki element v prvi ali v drugi množici.
Unija dveh množic je množica, ki vsebuje vse elemente vseh množic.
Unija dveh množic je množica, v kateri so lahko elementi v katerikoli množici vključeni v unijo.
Razlika je odnos med množicama, pri katerem gre za to, da množici A odštejemo množico B.
Podmnožica je množica elementov, ki vsebuje elemente iz množice kateri pripada. Lahko vsebuje vse njene elemente, samo nekatere ali nobenega.
Potenčna množica ima natanko vse elemente podmnožic množice A.
Potenčna množica je množica, ki ima za podmnožico množico A.
Permutacije nam povedo koliko je možnih načinov za nek dogodek. Variacije nam povedo na koliko načinov se lahko neka stvar naredi, kombinacije pa kolikšna je verjetnost, da se nekaj zgodi.
P(N) je nemogoč dogodek, z njim ne moremo računati verjetnosti.
Preslikava je injektivna, kadar različna elementa iz prve množice slikata različne elemente iz druge množice.
Injektivna preslikava je preslikava pri kateri se vsi elementi iz 1. množice preslikajo v največ en element iz druge množice.
Tri oblike kvadratne funkcije: implicitna, odsekovna, eksponentna.
V odsekovni obliki ne moremo zapisati tistih premic, ki imajo izhodišče na y osi enako 0.
Predznak funkcije je negativen. Nahaja se v vseh štirih kvadrantih.
Sodost: Za vsak x v koordinatnem sistemu obstaja nek negativen x.
Korenska funkcija je funkcija, pri kateri f(x) potenciramo z ulomkom.
Absolutna vrednost je neka vrednost nekega števila.
Funkcija je objektivna, če je injektivna in subjektivna.
Kvadratna funkcija je množica točk v ravnini.
Funkcija je navzgor neomejena z x osjo.
Eksponentne funkcije potujejo skozi koordinatno izhodišče.
Točko seka v koordinatni osi y = (3/2) x.
Taka tangenta ne obstaja, ker bi obstajala samo v polu, tja pa funkcija ne pride.
Rešitev enačbe je takrat, ko je vrednost na obeh straneh enačaja enaka.
Dve enačbi sta ekvivalentni, če imata na eni strani enake vrednosti.

Geometrija

Dolžina daljice je dolžina vseh točk, ki ležijo med dvema točkama skupaj z njima.
Diagonala je daljica, ki poteka do nasprotnih točk. Lahko jih je neskončno odvisno tudi koliko kotov ima večkotnik.
Večkotnik je lik z večimi koti.
Daljica je omejena premica z dvema točkama A, B.
Poltrak nastane, ko postavimo na premico točko.
Poltrak je daljica, kateri vzamemo eno točko.
Poltrak je ravna množica točk, ki je na eni strani omejena, na drugi pa ne.
Poltrak je množica kolinearnih točk, ki je omejena na enem robu.
Polravnina je množica točk, katero od druge polravnine loči premica.
Polravnina je ravnina, ki jo preseka premica.
Polravnina – polovica neke ravnine oz. napol omejena ravnina
Razdalja med točkama je absolutna.
Ničelni kot je tisti kot, ki nima kot in ima en krak.
Polni kot je kot, pri katerem kraka sovpadata, njun presek pa je prazen.
Polni kot: kraka sovpadata in zunanji presek je nič.
Polni kot: notranjost kota je polna.
Polni kot je tisti kot, ki je večji od 90 stopinj.
Stopinja je 360-ti del enega celega kota.
1 radian je 2π polnega kota.
Konveksna množica je množica točk v ravnini, ki imajo skupno zemljico.
Konveksna množica je množica točk, ki leži v n-kotniku.
Množica točk je konveksna, kadar vsaki dve točki vsebujeta daljico s krajiščema v teh dveh točkah.
Če je p pravokoten s q in q pravokoten s p, to ne pomeni, da sta premici enaki, saj je lahko ena krajša, ena pa daljša. Sta samo pravokotni.
Premici sta pravokotni, kadar se sekata ali oklepata kot 45 stopinj.
Tangenta je premica, ki krožnico seka natanko v dveh točkah. najdaljša tangenta je premer kroga ali 2r.
Krožnica je neke vrste meja, ki določa krog.
Krožnica je ukrivljena črta.
Krog je lik od središča do roba kroga.
Produkt katet na hipotenuzo je kvadrat višine.
Vrste prizem: ležeče in stoječe.
Valj je podolgovato geometrijsko telo. Osnovni ploskvi ima eno nad drugo.
Tetraeder je telo, katerega stranice so enakostranični trikotniki.
Tetraeder je telo, ki ima za osnovni ploskvi štiristran lik. Vse ploskve so ravne.
Vektorja sta kolinearna, če so vse točke na prvem vektorju vzporedne točkam na drugem vektorju.

Polinomi in racionalna funkcija

Za vsak realen nekonstantno določen polinom z lihim eksponentom obstaja vsaj ena realna ničla.
Vsak enostaven polinom ima vsaj eno kompleksno ničlo.
Ničla polinoma je tista številka, zaradi katere je vrednost polinoma enaka 0.
Na tem intervalu ni nobene ničle, zato ker med številoma -2 in -1 ni nobenega drugega števila.
Ničla polinoma je število, ki ga dobimo pri deljenju prostega člena z vodilnim členom polinoma.
Polinom n-te stopnje ima lahko n-2-1 ničel.
Bisekcija je ameriška metoda za iskanje ničel.
Ničla polinoma je rešitev polinoma.
Stopnja polinoma nam pove koliko členov je v nekem polinomu.
p(x) je racionalna ničla polinoma v števcu.
Pol racionalne funkcije predstavlja vertikalno omejitev, kateri se graf približuje.
Pol racionalne funkcije je le en polinom, ali tisti v imenovalcu ali pa tisti v števcu.
Pol je navidezna črta.

Stožnice

Elipsa je množica točk, katerih razdalja od dveh izbranih točk je konstantna.
Elipsa je množica točk v ravnini, katerih absolutna razlika dveh točk je vedno enaka.
Elipsa je množica točk, pri katerih je vsota polosi konstantna.
Elipsa je množica točk, katerih vsota kvadratnih razdalj je enaka.
Elipsa je množica točk v ravnini, za katere velja, da je absolutna razdalja dveh in dveh izbranih točk enaka.
Elipsa je množica točk, ki so na dveh nasprotnih straneh malo bolj skupaj, kot bi bile, če bi bile zbrane okoli ene same točke.
Gorišča označujemo +, kar pomeni, da na eno stran prištevamo, na drugo pa odštevamo.
Elipsa je množica točk, za katere je vsota razdalj od izbrane točke absolutna.
Pomen ekscentričnosti je v tem, da lahko elipso prenesemo iz središčne lege.
Hiperbola je množica točk, ki se konstantno oddaljuje od razlike dveh točk.
Asimptoti določata razdaljo določenih točk do določene točke na polosi.
Če stožnico presekamo pod kotom dobilo hiperbolo.
Asimptoti sta premici, katerih se hiperbola ne sme dotikati.
Hiperbola je množica točk, ki so od absolutne razlike gorišč enako oddaljene.
Hiperbola je množica točk, ki je od absolutne vrednosti razlike dveh izbranih točk enako oddaljena.
Hiperbola zavzame absolutno vrednost od gorišč.
Hiperbola je skupina točk, ki se približuje skupini točk – asimptoti.
Hiperbola je množica točk v ravnini, ki so od obeh gorišč enako oddaljene. Kjer mala polos seka x os, je teme hiperbole.
Slika je tako v pozitivnem kot v negativnem.
Hiperbola je množica točk, pri katerih je oddaljenost gorišč od izhodišča konstantna.
Hiperbola je množica točk, v katerih absolutna razdalja razlik dveh izbranih točk konstantna.
Asimptoti sta diagonali pravokotnika, ki ga sestavljata polosi in obenem tudi vplivata na sploščenost krivulj.
Parabola je množica točk, ki je enako izbrana od določene točke in premice.