Krepitev slovenske narodne zavesti v 19. stoletju

Avtorica:

Eva Strgar, 3.b

Mentorica:

Mojca Glaser Tehovnik

Somentorica:

Zvonka Lavbič Saje

Ključne besede:

narodna zavesti, 19. stoletje, tabori, mediji

Povzetek:

Z raziskovanjem te teme sem želela ugotoviti, kako se je slovenska narodna zavest spreminjala skozi 19. stoletje ter poiskati značilnosti in dejavnike, ki so bili razlog za spremembe. Za pridobitev rezultatov sem izvedla intervju s prof. dr. Prunkom in prof. dr. Cvirnom, obiskala časopisno čitalnico v NUK-u in Narodni muzej Slovenije, kjer sem si ogledala avtentične dokumente.

Ugotovila sem, da se je narodna zavest do marčne revolucije krepila le v literaturi, prelomnica je bilo leto 1848, ko smo Slovenci dobili prvi narodni politični program, nato pa se je res skokovito razvijala - od programa Zedinjene Slovenije, preko taborov, pa do konca 19. stoletja z razdelitvijo slovenske narodne stranke na več strank. Med najpomembnejšimi dejavniki je bilo delovanje narodnih buditeljev, med katerimi so bili najbolj dejavni Matija Majar - Ziljski, Urban Jarnik, Anton Martin Slomšek, Janez Bleiweis, France Prešeren, Fran Levstik, Matija Prelog, Valentin Zarnik in Radoslav Razlag, kasneje pa tudi Janez Evangelist Krek. Med pomembne dejavnike lahko štejemo tudi taborsko gibanje, različna društva (Slovenska Matica, Sokolsko društvo, čitalnice …) in delovanje medijev - časopisov.

Narodni preporod, kot ga označuje zgodovina, je bil največja prelomnica v slovenski zgodovini, saj smo se takrat opredelili kot narod. Narodna zavest je tema, ki je zanimiva zato, ker je del vsakega Slovenca, del naše zgodovine, sproža pa tudi mnogo polemik in debat.