Odnos Rimokatoliške cerkve do homoseksualnosti

Avtor:

Laura Novakovič, 4.e

Mentor:

dr. Matjaž Poljanšek

Ključne besede:

homoseksualnost, cerkvena doktrina, rimokatoliki

Povzetek:

V raziskovalni nalogi smo poskušali ugotoviti, kakšni so razlogi za nestrpnost katoliške cerkve do homoseksualcev in iz kje izvirajo. Ugotovili smo, da v antičnem obdobju javnost še ni bila nastrojena proti homoseksualcem, temveč jih je opevala v raznih literarnih delih in tudi upodabljala v umetnosti. S prihodom krščanstva se je položaj homoseksualcev v družbi poslabšal na račun cerkvene oblasti v večini propadlih mest kot npr. Rim in njenega ozkega pogleda na družino in spolnost. Tem bolj se je odvijal srednji vek, tem bolj se je absolutna oblast vladarjev krepila in tem večja želja je bila po konformnem in poslušnem narodu. Cerkev je bila pravo orodje za to, saj je imela veliko vernikov, ki so zaupali njenemu delovanju. Družbene manjšine so postale orodje za poenotenje prebivalstva, saj so predstavljali skupnega sovražnika prebivalstva. Leta 1791 so v Franciji dobili homoseksualci enake pravice kot vsi ostali državljani. V 50-ih letih 20. Stoletja se je začelo gibanje za pravice homoseksualcev in pridobivanje enakih pravic, kot jih imajo heteroseksualci.

V Sloveniji se to gibanje začne v poznih 80-ih letih, ko je bila ustanovljena prva gejevska skupina Mangus. Od takrat je Slovenija sprejela že nekaj zakonov, ki izenačujejo pravice homoseksualcev s heteroseksualci, a poskus za dodelitev pravice o posvojitvi otrok je leta 2017 padel. Cerkev ima tudi dvojno stališče do homoseksualnosti. Po eni strani pravi, da homoseksualnost sama po sebi ni grešna, grešna so homoseksualna dejanja.

V državah, kjer je vera močno prisotna v življenju posameznika, je toleranca do homoseksualcev manjša ali je pa sploh ni. Cerkvena doktrina ima v manj razvitih predelih sveta, predvsem Afriki, še vedno ogromen pomen.