Stališča mladih do starševstva

Avtorica:

Klara Majer, 4.e

Mentorica:

Majda Šajn Stjepić

Ključne besede:

starševstvo, državna pomoč mladim staršem, študij, starost ženske ob rojstvu prvega otroka

Povzetek:

Starševstvo je, kljub naporu, primanjkovanju časa zase in drugim tegobam, lahko tudi prijetno. Otrok seveda predstavlja strošek, vendar država s svojimi finančnimi prispevki in možnostmi nudi mladim precejšnjo pomoč. Kljub temu se večina mladih za starševstvo v času študija ne odloči. To jim zdi prevelik zalogaj. Kot ovire se pojavljajo finančni vidik, čas, zahtevnost študija, stanovanjski problem in druge ovire, ki jih zavirajo pri odločitvi za starševstvo. Ta je pogojena tudi z religiozno usmerjenostjo. Sicer ne gre za tako neposredno povezavo, kot bi se lahko zdelo na prvi pogled, gre pa za vpliv vzgoje, kulture in vrednot, ki so nam z določeno vero privzgojene. Starši so pomemben člen pri prenašanju vrednot. Fizično lahko vedno manj pomagajo svojim otrokom – študentom, pri vzgoji njihovih otrok, ker so v času študija svojih otrok v večini še zaposleni. V večini lahko pomagajo zgolj materialno. Mladi pomoči staršev zato sploh ne navajajo med pogoje za starševstvo. Želijo si biti kar se da samostojni in odgovorni. Število srednješolskih nosečnosti je v današnji družbi zanemarljivo majhno, povprečna starost ženske ob rojstvu prvega otroka pa iz leta v leto raste. To lahko pripisujemo predvsem emancipaciji žensk (boljšim pogojem za študij, enakopravnosti pri pridobivanju določene izobrazbe, položaja na delovnem mestu …), karierizmu in drugačnim vrednotam, kot so bile nekaj let nazaj.