Obogateti čez noč?

Avtor:

Rok Kralj, 3.a

Mentorica:

Nives Mihelič Erbežnik

Somentor:

Gašper Kamenšek

Ključne besede:

igre na srečo, verjetnost, matematično upanje, standnardni odklon

Povzetek:

Koliko ljudi je že kdaj kupilo srečko? Koliko od njih ve, kaj se skriva za vsem tem? Se kupovati srečke res splača? Koliko je pričakovan "dobitek" pri posameznih srečkah? Na kaj upa matematik, ko kupi srečko oziroma kaj je matematično upanje? Obkrožiti pri lotu 8 ali 17 številk? Igrati raje ruleto? Staviti na črno, rdeče ali zeleno?

Zgoraj napisana vprašanja so le del vseh, ki so me pri raziskovanju usmerjala in mi dajala jasne cilje. Pričakoval sem, da se bo vse srečke v okviru ene loterije enako "splačalo" kupovati,med loterijami pa bodo samo manjše razlike. Sklepal sem tudi, da se bo bolj "splačalo" igrati ruleto, saj pri njej igralnica nima toliko stroškov, kot jih ima loterija pri tiskanju srečk. Za igro loto pa sem intuitivno sklepal, da bo nekje vmes, med ruleto in srečkami. To sklepanje sem osnoval na njegovi priljubljenosti in preprostosti.

Presenetljiv rezultat, da vse srečke le niso "enake" in da nekatere ponujajo večjo možnost dobitka, je bil v nasprotju s pričakovanji. Prav tako presenetljiva je bila ruleta, kjer se izkaže, da je rezultat popolnoma neodvisen od tipa stave. Glede na popularnost lota, je le-ta skrival največje odstopanje od moje hipoteze, saj je pri njem izguba zelo velika, skoraj 50 odstotna.